Statut

Na podlagi tretjega odstavka 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 64/2011) je ustanovni zbor Slovenskega društva za psihoanalitično psihoterapijo na svoji seji dne 04.07.2014 sprejela in Skupščina na svoji seji dne 11.10.2014 in na svoji seji dne 18.10.14 uskladila naslednji

S  T  A  T  U  T

SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA PSIHOANALITIČNO PSIHOTERAPIJO

1. SPLOŠNE DOLOČBE 

Društvo

1. člen

Slovensko društvo za psihoanalitično psihoterapijo (v nadaljnjem besedilu: društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno in nepolitično društvo, ki povezuje psihoanalitične psihoterapevte, ki so izpolnili izobraževanje in usposabljanje v psihoanalitični psihoterapiji po standardih društva, oziroma Evropske federacije za psihoanalitično psihoterapijo (v nadaljevanju: EFPP) ali izobraževanje iz psihoanalize v okviru Mednarodnega psihoanalitičnega društva (v nadaljnjem besedilu: IPA) in so pridobili potrditev s strani društva oz. združenja, ki je sestavni del EFPP oz. IPA ter opravljajo klinično psihoterapevtsko delo.

Namen, cilji in dejavnosti društva

2. člen

Namen društva je:

–          zavzemanje za strokovnost in etičnost ravnanja psihoanalitičnih psihoterapevtov pri opravljanju psihoterapevtske dejavnosti,

–          širjenje psihoanalitične teorije in razvoj ter utrjevanje psihoanalitične psihoterapije kot klinične prakse,

–          organizirano strokovno delovanje in permanentno izpopolnjevanje svojih članov,

–          organizacija usposabljanja iz psihoanalitične psihoterapije po načelih in standardih EFPP,

–          razvoj strokovne komunikacije med slovenskimi in tujimi psihoanalitičnimi psihoterapevti.

Cilji društva so:

–          društvo spodbuja znanstveno raziskovalno dejavnost na področju psihoterapije;

–          deluje na vzpostavitvi povezav s primerljivimi mednarodnimi strokovnimi organizacijami;

–          vzpostavlja in vzdržuje sodelovanje z relevantnimi strokovnimi sredinami s področja psihoterapevtske dejavnosti;

–          podpira strokovno in znanstveno publicistično dejavnost svojih članov;

–          spodbuja usposabljanje svojega članstva za edukatorje, psihoterapevte za osebno izkušnjo in supervizorje ter tudi na ta način razvija mrežo kompetentnih nosilcev strokovnega izobraževanja;

–          razvija in utrjuje strokovno vlogo društva v slovenskem psihoterapevtskem prostoru.

Osnovne dejavnosti društva so:

–          širenje psihoanalitične teorije in metode kot psihoterapevtske obravnave; 

–          usposabljanje psihoanalitičnih psihoterapevtov preko mednarodno uveljavljenih standardov edukacije iz psihoanalitične psihoterapije;

–          zagotavljanje strokovnosti in upoštevanje etičnih standardov psihoterapevtskega dela ter varstvo pacientovih pravic.

Na področju izobraževanja se društvo povezuje in sodeluje z različnimi strokovnimi organizacijami tako v Sloveniji kot tudi v tujini ter posameznimi psihoanalitičnimi psihoterapevti iz drugih držav. 

Društvo v sodelovanju s posamičnimi organizacijami in posamezniki iz prejšnjega člena organizira in izvaja edukacijo iz psihoanalitične psihoterapije in sicer:

–        štiriletno usposabljanje iz psihoanalitične psihoterapije,

–        druge oblike stalnega izobraževanja za poklic psihoterapevta.

Po uspešno opravljenem izobraževanju in usposabljanju ter v skladu z v okviru društva sprejetimi standardi usposabljanja, ki morajo biti usklajeni s standardi EFPP, društvo podeli naziv psihoanalitičnega psihoterapevta.

Društvo organizira in izvaja strokovna srečanja, priložnostna izobraževanja in usposabljanja, predavanja ter delavnice, tudi z mednarodno udeležbo med strokovnjaki in širšim krogom zainteresiranih oseb.

Ime in sedež društva

3. člen

Ime društva je Slovensko društvo za psihoanalitično psihoterapijo. Društvo ima kratico imena: SDPP. V angleščino prevedeno ime društva je Slovenian Society for Psychoanalytical Psychotherapy.

Sedež društva je v Ljubljani. O naslovu sedeža oziroma njegovi spremembi odloča Izvršni Odbor.

Grafična podoba in žig

4. člen

Društvo uporablja pri svojem delovanju in poslovanju v pravnem prometu grafično podobo in žig.

Grafično podobo predstavlja grška črka psi.

Žig je okrogle oblike, z grško črko psi v sredini kroga in izpisanim imenom društva na notranji strani krožnice.

Grafično podobo društva določa Izvršni Odbor društva.

Status

5. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Društvo je ustanovljeno v skladu z Zakonom o društvih.

Društvo ima pravice, obveznosti, dolžnosti in odgovornosti, ki so določene z zakonom, tem statutom in drugimi internimi akti društva.

Ustanovitelji društva

6. člen

Ustanovitelji društva so slovenski psihoanalitiki, člani IPA, ki opravljajo klinično psihoterapevtsko delo.

Delovanje in javnost dela

7. člen

Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

Delo društva in njegovih organov je javno. Posamezni organ društva lahko v primeru strokovnih vprašanj z vsebinami zaupne narave, posamezne seje zapre za javnost.

Javnost se zagotavlja preko spletnih strani, sporočil za javnost in javnih dogodkov ter preko zapisnikov sej organov društva, ki so na vpogled vsakemu članu društva, pa tudi drugim, če izkažejo za to pravni interes.

Odgovorna oseba za obveščanje javnosti dela društva je predsednik društva.

Povezovanje

8. člen 

Društvo sodeluje in se včlanjuje v domače in tuje organizacije, ki so pomembne za realizacijo dejavnosti društva in niso v nasprotju z interesi v Sloveniji.  

Društvo je polnopravni član odrasle sekcije v EFPP. 

1. ČLANSTVO

Pogoji članstva

9. člen

Članstvo v društvu je prostovoljno.

Članstvo v društvu je individualno. Društvo ima redne in častne člane.

Redni član društva je lahko polnoletni državljan Republike Slovenije ali tuj državljan, ki ima zaključeno usposabljanje iz psihoanalitične psihoterapije po merilih SDPP ali EFPP ali zaključeno edukacijo IPA, ima  stalno klinično psihoterapevtsko prakso in je aktivno vključen v stalno strokovno izobraževanje.

Društvo upošteva veljavnost programov za usposabljanje psihoanalitikov pri Institutih, ki jih priznava IPA in EFPP. Zaključeno usposabljanje in članstvo v Institutih IPA in EFPP zadostuje za redno članstvo v društvu.

Odločanje o sprejemu v članstvo

10. člen

O sprejemu v članstvo odloča skupščina društva na predlog Odbora za izobraževanje. Kandidat za člana društva mora predložiti Odboru za izobraževanje pristopno izjavo, dokazila o svoji strokovni usposobljenosti ter pisno izjavo, da sprejema statut in etični kodeks društva.

V primeru, da kandidat ne izpolnjuje pogojev, se članstvo zavrne. Članstvo se zavrne tudi osebam, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali obsojene na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev ali je zoper njih vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

O zavrnitvi vloge je potrebno kandidata pisno obvestiti v roku trideset (30) dni od obravnave njegove pristopne izjave, z navedbo bistvenih razlogov. Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v tridesetih (30) dneh od prejema obvestila na skupščino društva. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila o članstvu v devetdesetih (90) dneh od obravnave njegove pristopne izjave na Izvršnem Odboru.

Članarina

11. člen

Redni člani društva plačujejo članarino. Članarina se plačuje letno. Višino članarine določi skupščina na predlog Izvršnega Odbora.

Častni člani

12. člen

Častno članstvo v društvu lahko društvo podeli za posebne zasluge osebam, ki društvu pomagajo pri strokovnem razvoju, širjenju poslanstva društva ali če so zaradi posebne strokovne usposobljenosti povezane z dejavnostjo društva.

Častne člane potrdi skupščina na predlog Izvršnega Odbora.

Častni člani ne plačujejo članarine.

Pravice članov

13. člen

Člani društva so enakopravni in imajo pravico voliti in biti izvoljeni v organe društva.

Člani društva imajo pravico odločanja na seji skupščine.

Člani društva imajo pravico vpogleda v finančno stanje društva. 

Častni člani imajo pravico, da so obveščeni o seji skupščine in so nanjo povabljeni. Častni član, ki je hkrati redni član društva, ima volilno pravico (zajema tako aktivno kot tudi pasivno volilno pravico). Častni član, ki ni hkrati redni član društva, nima te volilne pravice. 

Dolžnosti in odgovornosti članov

14. člen

Člani so dolžni spoštovati Etični kodeks društva in delovati v skladu s sprejetimi etičnimi in strokovnimi pravili društva in v skladu s tem Statutom ter skrbeti in se zavzemati za ugled in dobro ime društva in psihoanalitične psihoterapije kot stroke.

Člani društva aktivno sodelujejo v delu društva pri uresničevanju strokovnih in društvenih nalog ter pomagajo organom društva pri njihovem delu.

Člani društva, z izjemo častnih članov, se obvezujejo, da redno plačujejo članarino.

Prenehanje članstva

15. člen

Članstvo v društvu preneha oziroma lahko preneha na naslednje načine: 

–          na željo člana, in sicer z dnem, ko član pisno poda izstopno izjavo;

–          s smrtjo člana;

–          zaradi pravnomočne obsodbe zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali obsodbe na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev po ugotovitvenem sklepu etičnega Odbora;

–          po dokončni odločitvi etičnega Odbora;

–          če član dve leti zaporedoma ne plača članarine, preneha članstvo po samem statutu prvega januarja v letu po izteku dveh let neplačevanja članarine, o čemer izda Izvršni Odbor ugotovitveni sklep, ki ga vroči članu.

V primeru, da želi član iz pete alinee prejšnjega odstavka obdržati status člana SDPP, mora izpolniti naslednje pogoje, da lahko ponovno postane član društva:

–          poravnati neplačano članarino,  

–          zaprositi Izvršni odbor društva za  ponovno včlanitev v društvo,

–          predstaviti dokazila, da izpolnjuje pogoje za članstvo, ki so navedene v 9. članu tega statuta.

Skupščina ugotovi, ali bivši neplačnik izpolnjuje navedene pogoje in mu na podlagi tega omogoči nadaljevanje dela v društvu.

O izključitvi člana iz društva zaradi kršenja statuta ali sklepov organov društva odloča Etični Odbor kot disciplinski organ društva.

Pritožbo na sklep o izključitvi lahko član vloži pri skupščini društva v roku 30 dni po prejemu sklepa. Odločitev skupščine je dokončna. 

III. FINANCIRANJE DRUŠTVA

16. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

–          s članarino,

–          s dohodkom od pridobitne dejavnosti društva,

–          iz namenskih sredstev za izvajanje javnih pooblastil,

–          z dotacijami iz javnih sredstev,

–          s prispevki donatorjev in sponzorjev za namene v skladu s poslanstvom društva.

Društvo, v skladu s predpisi, opravlja naslednjo pridobitno dejavnost:

–          organizacija strokovnih srečanj (85.590, 85.600, 94.120),

–          organizacija edukacije iz psihoanalitične psihoterapije (85.590, 85.600, 94.120),

–          založništvo strokovne literature s področja psihoterapije (58.190)

Sredstva društva so namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje dejavnosti društva.

Sredstva se zbirajo na transakcijskem računu društva, ki je odprt pri pooblaščeni finančni inštituciji.

O letnem načrtu uporabe sredstev odloča skupščina. Predsednik društva in tajnik/blagajnik društva sta poverjena za izplačilo stroškov, ki so v skladu z odobrenim načrtom.

Za pravilno in zakonito finančno materialno poslovanje društva je zadolžen tajnik/blagajnik društva.

Finančno-materialno poslovanje društva se izvaja v skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za društva. Društvo vodi knjigo prejemkov in zadatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo. 

1. ORGANIZACIJA IN ORGANI DRUŠTVA

Organi društva

17. člen

Društvo deluje preko svojih organov. Društvo ima naslednje organe:

–          Skupščino društva

–          Izvršni odbor

–          Odbor za izobraževanje

–          Nadzorni odbor

–          Etični odbor

in sledeče funkcionarje društva:

–          predsednika društva

–          podpredsednika za strokovne zadeve

–          predsednika Odbora za izobraževanje

–          tajnika/blagajnika.

Funkcionarji društva sestavljajo Izvršni odbor in so izvoljeni na volilni skupščini neposredno, pravtako tudi člani etičnega in nadzornega odbora. Člane ostalih odborov imenuje Izvršni odbor.

Predsedniki posameznih organov društva so odgovorni za delo organa, ki ga vodijo ter za pravočasno pisno poročanje o delu organa predsedniku in skupščini društva.

Skupščina društva

18. člen

Skupščina društva je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva.

Skupščina deluje na rednih, izrednih, volilnih in dopisnih sejah skupščine.

Redna seja skupščine društva se skliče po potrebi in presoji Izvršnega Odbora, najmanj pa enkrat letno, praviloma jo skliče predsednik društva.

Izredna seja skupščine društva se skliče po sklepu Izvršnega Odbora na zahtevo Nadzornega Odbora društva ali na zahtevo ene tretjine članov društva

Izvršni Odbor je dolžan sklicati izredno sejo skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če Izvršni Odbor izredne seje skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče v nadaljnjih petnajstih dneh predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z gradivom.

Na izredni seji skupščine se razpravlja in odloča le o zadevah, zaradi katerih je bila izredna seja sklicana.

Volilna seja se skliče za izvedbo volitev funkcionarjev in etičnega ter nadzornega Odbora. Skupščina voli za mandatno dobo 2 let, ki se lahko ponovi le enkrat zapored:

–          predsednika društva in ostale funkcionarje,

–          člane nadzornega in etičnega Odbora.

Skupščina lahko poteka dopisno, z uporabo elektronske tehnologije. Za sklic in izvedbo dopisne, redne, izredne ali volilne seje se smisleno uporabljajo 20. in 21. člena statuta društva.

Sklic skupščine

19. člen

Na skupščino so vabljeni vsi člani.

Člani društva morajo prejeti vabilo na sejo skupščine z gradivom vsaj 10 dni pred predlaganim sklicem seje po elektronski pošti.

Skupščina je sklepčna, če je na seji prisotna vsaj polovica članov društva. Če skupščina ni sklepčna, se pričetek seje odloži za pol ure, s sejo pa se nadaljuje po poteku tega časa, če je prisotnih vsaj 20 odstotkov vseh članov. Sklepi so potrjeni z večino opredeljenih glasov prisotnih članov. Nov statut ali spremembe statuta in sklepi glede izvajanja izobraževanja so sprejeti, če zanje glasuje večina vseh prisotnih članov.

V vabilu oziroma obvestilu o sklicu skupščine mora biti opozorilo na določbo iz prejšnjega odstavka.

Na sejah Skupščine odločajo prisotni člani z glasovanjem, ki je praviloma javno, lahko pa se člani z javnim glasovanjem odločijo, da o posamičnih vprašanjih odločajo s tajnim glasovanjem.

Volitve v organe društva in volitve funkcionarjev društva so tajne.

Vodenje in način dela

20. člen

Skupščino odpre predsednik društva, do izvolitve predsednika pa najstarejši član društva.

O poteku skupščine se vodi zapisnik, ki ga piše tajnik in overita še dva prisotna člana.

Liste kandidatov za volitve se lahko pisno predložijo do začetka skupščine predsedniku društva oziroma najstarejšemu članu društva. Lista kandidatov mora obsegati kandidate za vse funkcije in članstva v Odborih, za katera se bodo izvedle volitve. Vsakdo lahko kandidira le za eno funkcijo in le na eni kandidatni listi.

Po predstavitvah vseh kandidatnih list in končani razpravi skupščina s tajnim glasovanjem glasuje o kandidatnih listah. Izvoljena je lista kandidatov, ki prejme večino glasov. Če nobena od list ne sprejme večine glasov, se opravi drugi krog glasovanja, v katerem se glasuje samo o dveh kandidatnih listah, ki sta pri prvem glasovanju dobili največ glasov. V primeru izenačenosti se glasovanje ponovi.

Volilna komisija, ki jo imenuje skupščina na predlog predsednika društva oziroma najstarejšega člana, pripravi in vodi volitve ter objavi izid volitev.

Pristojnosti in naloge Skupščine

21. člen

Skupščina razpravlja in odloča o temeljnih nalogah društva. Pristojnosti in naloge Skupščine so zlasti naslednje:

–          obravnava in sprejema akte in spremembe aktov društva vključno s statutom društva,

–          obravnava in sprejema pravilnik in druge akte o delovanju društva, o poteku in standardih izobraževanja ter programih,

–          obravnava in sprejema načrt dela društva in finančni načrt društva,

–          obravnava in potrjuje poročilo o delu organov društva ter poročila o finančnem poslovanju,

–          odloča o pritožbah zoper sklepe organov društva,

–          odloča o vključevanju v druge domače ali mednarodne organizacije in o sklepanju

pomembnih pogodb o sodelovanju,

–          voli, razrešuje in odpokliče predsednika, člane Izvršnega, nadzornega in etičnega odbora,

–          odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva ter notranjimi akti društva,

–          določene zadeve s področja stroke lahko skupščina s sklepom prenese na Izvršni odbor ali Odbor za izobraževanje,

–          odloča o višini članarine za tekoče leto

–          odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;

–          sklepa o prenehanju društva in v ta namen po potrebi izvoli likvidacijsko

komisijo.

Funkcionarji društva

22. člen

Funkcionarji društva so predsednik, podpredsednik za strokovne zadeve, predsednik Odbora za izobraževanje, tajnik/blagajnik društva, ki so po sami funkciji tudi člani Izvršnega Odbora društva.

Predsednik društva vodi delo društva, predseduje Izvršnemu odboru društva in zastopa društvo v pravnem prometu in navzven. Odgovoren je za zakonito poslovanje društva in za poslovanje društva, skladno z zakonom in akti društva.

Podpredsednik društva, odgovoren za strokovne zadeve je zadolžen za obravnavo strokovnih vprašanjih s področja psihoterapije in za organiziranje strokovnih srečanj društva. Vodi in predstavlja društvo v času upravičene odsotnosti predsednika ali po njegovem pooblastilu in sicer z istimi pooblastili in odgovornostjo kot predsednik društva.

Predsednik Odbora za izobraževanje je zadolžen za organizacijo izobraževanja s pomočjo nekaterih rednih članov, ki jih imenuje Izvršni odbor.

Tajnik/blagajnik društva skrbi in je odgovoren za organizacijo delovanja društva in druge organizacijske vidike delovanja društva. Odgovoren je za administrativno urejeno poslovanje društva. Zadolžen je za vodstvo knjige prejemkov in izdatkov ter pripravo drugih  podatkov za letno poročilo.   

Predsednik društva je prvi in tajnik/blagajnik je drugi zakoniti zastopnik društva; društvo zastopata samostojno z neomejenem pooblastilom.  

Izvršni odbor

23. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ društva.

Izvršni odbor šteje 4 člane in ga sestavljajo predsednik društva, podpredsednik za strokovne zadeve, predsednik Odbora za izobraževanje in tajnik/blagajnik društva.

Naloge Izvršnega odbora

24. člen

Naloge Izvršnega  odbora so, da:

–          vodi delo društva v skladu s programskimi usmeritvami skupščine;

–          opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve;

–          sklicuje seje Skupščine društva in pripravlja gradiva za seje skupščine;

–          pripravlja oz potrjuje predloge aktov društva, ki jih posreduje skupščini v sprejem,

–          vodi administrativne posle društva;

–          vodi evidenco o članstvu in izobraževanju ipd;

–          sestavlja predlog za finančni načrt in zaključni račun,

–          vodi društvo med skupščinami,

–          predlaga imenovanje častnih članov,

–          predlaga višino članarine.

–          uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih naloži skupščina društva.

Seje Izvršnega odbora

25. člen

Izvršni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali v nujnih zadevah po pooblastilu predsednika društva ali Izvršnega odbora društva eden od članov Izvršnega odbora društva. Seje Izvršnega odbora so lahko izjemoma tudi dopisne.

Predsednik društva je dolžan sklicati sejo Izvršnega odbora tudi na zahtevo najmanj ene tretjine članov Odbora v roku 10 dni od izražene zahteve po sklicu.

Izvršni odbor vodi predsednik društva, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik ali v nujnih zadevah po pooblastilu eden od članov Izvršnega odbora društva.

Izvršni odbor sklepa veljavno, če so na seji prisotni vsi člani ali če je prisotna vsaj polovica vseh članov in če je izkazano, da so vsi člani Izvršnega odbora prejeli pisna vabila na sejo Izvršnega odbora. Rok za pošiljanje vabil je najmanj deset dni pred dnem sklica seje Izvršnega odbora.

Odločitev Izvršnega odbora je sprejeta, če je zanjo glasovala večina prisotnih članov. V primeru izenačenosti odloča glas predsedujočega sklicatelja seja.

O sejah se vodi zapisnik. Glasovanje je praviloma javno, razen če Izvršni odbor pred posamezno odločitvijo ne sklene drugače.

Odbor za izobraževanje

26. člen

Odbor za izobraževanje je najvišji strokovni organ društva, ki skrbi in je odgovoren za strokovne zadeve s področja psihoanalitične psihoterapije.

Odbor za izobraževanje ima 4 člane. Člane Odbora za izobraževanje imenuje Izvršni odbor. Člani Odbora za izobraževanje so usposobljeni psihoanalitični psihoterapevti oziroma psihoanalitiki s pomembnimi strokovnimi referencami in s primernim javnim strokovnim ugledom. Mandat članov Odbora za izobraževanje traja 2 leti z možnostjo reelekcije. Odbor za izobraževanje vodi predsednik odbora za izobraževanje ali po pooblastilu predsednika Odbora za izobraževanje ali Izvršnega Odbora društva eden od članov Odbora za izobraževanje.

Sklepi v Odboru za izobraževanje se sprejemajo z večino članov Odbora za izobraževanje, ne glede na število prisotnih članov Odbora za izobraževanje. O sestanku morajo biti pravočasno obveščeni vsi člani Odbora. V primeru izenačenosti odloča glas predsedujočega sklicatelja seje.

Odbor za izobraževanje odgovarja za svoje delo pred skupščino.

Naloge in pristojnosti Odbora za izobraževanje

27. člen

Odbor za izobraževanje je odgovoren za organizacijo procesa izobraževanja v skladu s kriteriji EFPP. Odbor za izobraževanje ima naslednje pristojnosti:

–          skrbi za selekcijo kandidatov za izobraževanje,

–          skrbi za izdelavo in posodabljanje programov izobraževanja,

–          organizira seminarje,

–          skrbi za mentorstvo kandidatov, ocenjevanje njihovih rezultatov in končno oceno za zaključek edukacije,

–          podeljuje funkcije, povezane z izobraževanjem,

–          odloča o ustreznosti dokumentacije pri sprejemu novih članov,

–          določa normative in standarde za potrjevanje in podeljevanje nazivov, katerega delovanje je določeno s Pravilnikom, ki natančneje določa kriterije za podelitev naziva psihoanalitični psihoterapevt, supervizor, in psihoterapevt za osebno analitično izkušnjo in drugimi akti, ki urejajo njeno delovanje.

Nadzorni odbor

28. člen

Nadzorni odbor ima naslednje naloge:

–          nadzira materialno in finančno poslovanje društva in najmanj enkrat letno poroča o tem vsem organom društva oz. skupščini društva;

–          nadzira pravilnost uporabe statuta in pravilnikov društva;

–          zagotavlja vpogled v delo organov društva in nadzira realizacijo sklepov skupščine in

–          posameznih organov društva;

–          drugim organom predlaga ukrepe za bolj učinkovito in racionalno poslovanje ter

–          uporabo sredstev.

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli skupščina društva za dobo 4 let, z možnostjo ponovitve mandata. Člani izberejo izmed sebe predsednika Nadzornega odbora.

Funkciji člana nadzornega Odbora in člana Izvršnega odbora se medsebojno izključujeta.

Člani nadzornega Odbora lahko sodelujejo na sejah Izvršnega odbora, ne morejo pa na njej odločati.

Nadzorni odbor deluje na sejah, izjemoma tudi na dopisnih sejah. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Če sta prisotna le dva, je za veljavno odločanje potrebno pridobiti tudi pisno soglasje tretjega člana. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren skupščini. 

Etični odbor društva

29. člen

Etični Odbor društva odloča o kršitvah etičnega kodeksa, kršitvah tega statuta in drugih aktov društva (v nadaljnjem besedilu: disciplinske kršitve) ter o morebitnih pritožbah na delo članov društva.

Etični Odbor razpravlja in odloča o etičnih vprašanjih in dilemah s področja psihoterapevtskih vsebin. Pripravlja strokovne podlage in stališča za odločitve, ki jih o vprašanjih etičnih vsebin in Etičnega kodeksa sprejemata Izvršni odbor in skupščina društva.

Etični odbor deluje v sestavi treh članov, kot prvostopenjski organ odločanja v postopkih ugotavljanja obstoja disciplinske kršitve, odgovornosti zanjo in izreka disciplinske ukrepe (nadaljnjem besedilu: disciplinski postopek).

Člani etičnega odbora med seboj izvolijo predsednika. Veljavno sklepa v senatu treh članov (predsednik in dva člana). Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov.

Etični odbor vodi disciplinski postopek v skladu s Poslovnikom o delu Etičnega Odbora, ki ga sprejme skupščina društva na svoji seji z večino glasov prisotnih članov.

Disciplinske kršitve

30. člen

Disciplinske kršitve so:

1. ravnanje člana društva, ki predstavlja kršitev Etičnega kodeksa,
2. ravnanje člana društva, ki predstavlja kršitev Statuta društva,
3. neizvrševanje sklepov organov društva, ki ima hujše posledice za interese in delovanje društva,
4. ravnanje člana društva, ki škoduje ugledu društva ali poklicu psihoanalitičnega psihoterapevta.

Disciplinski ukrepi

31. člen

Za ugotovljene disciplinske kršitve lahko Etični Odbor izreče naslednje disciplinske ukrepe:

–          opomin;

–          prepoved opravljanja funkcij za določen čas;

–          izključitev iz društva.

Zoper odločitev Etičnega Odbora ima prizadeti pravico do pritožbe na skupščino društva kot

drugostopenjski organ odločanja v disciplinskem postopku. Odločitev skupščine društva je dokončna. Prizadeti je odločitvi obveščen pisno v desetih (10) dneh po skupščini.

 Sekcije

32. člen

Za boljše uresničevanje svojih strokovnih in stanovskih ciljev se lahko člani znotraj društva povezujejo v sekcije, ki so metoda dela društva.

Sekcijo lahko ustanovijo najmanj 3 člani. Sekcija sprejme svoja pravila o delovanju, ki morajo biti skladna s statutom in etičnim kodeksom društva. Skladnost pravil s statutom in etičnim kodeksom preveri Izvršni Odbor društva, po potrebi tudi Etični Odbor društva. 

Sekcija lahko začne delovati, ko Izvršni Odbor potrdi njena pravila.

Razrešitev članov s funkcij

33. člen

Član društva, ki je izvoljen ali imenovan v organe društva ali v posamezne funkcije društva, je lahko predčasno razrešen s položaja, ki ga zaseda, če deluje v nasprotju s poslanstvom in interesi društva. Razrešitev člana s položaja je v pristojnosti organa, ki ga je izvolil oz. imenoval.

Izvršni Odbor društva ali najmanj tretjina vseh članov društva poda predlog za razrešitev člana s položaja organu, ki ga je izvolil ali imenoval. Predlog za predčasno razrešitev mora biti obrazložen ali podan na osnovi dokončne odločitve Etičnega Odbora o ugotovljeni disciplinski kršitvi člana, ki se predlaga za razrešitev.

Predčasna razrešitev se lahko opravi tudi na željo člana samega ali v primeru smrti člana.

1. NAČIN PRENEHANJA DRUŠTVA

 

34. člen

Društvo lahko preneha:

–          po sklepu skupščine, z večino glasov prisotnih članov/-ic;

–          s spojitvijo ali pripojitvijo k drugemu društvu;

–          s stečajem ali prisilno poravnavo;

–          na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja;

–          po samem zakonu.

V primeru prenehanja društva je treba najprej poravnati vse obveznosti do tretjih, preostanek premoženja pripade nepridobitni organizaciji, ki ga ob razpustitvi društva določi skupščina. 

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

1. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA

 

35. člen

V skladu s tem statutom ima društvo še naslednje splošne akte, ki jih sprejme Izvršni Odbor društva in potrdi skupščina:

–          Pravilnik o normativih in standardih za izobraževanje in usposabljanje ter doseganje naziva  “psihoanalitični psihoterapevt”,

–          Etični kodeks;

–          Pravilnik o delovanju Etičnega Odbora.

Pravilnike je društvo dolžno sprejeti najkasneje v roku dveh  let od sprejema  tega Statuta.

36. člen 

Vsi funkcionarji in kolektivni organi so dolžni opravljati svoje naloge do izvolitve novih.

37. člen

Za tolmačenje Statuta je pristojna skupščina društva.

38. člen

O zadevah, ki niso urejene s tem Statutom, se uporabljajo neposredno določila zakona o društvih in ostali predpisi, ki urejajo delo društev, ali se nanašajo na delo društev. Glede postopkov v društvu pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb, ki predpisujejo pogoje za uradne osebe.

39. člen

Statut stopi v veljavo in se začne uporabljati z dnem, ko ga sprejme skupščina.

Ljubljana, 18. 10. 2014

Predsednica SDPP:

Lilija Varjačić Rajko